APDEJT.si

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je ostro kritiziral člana predsedstva Bosne in Hercegovine, Željka Komšića, zaradi njegovega govora pred Združenimi narodi. Grlić Radman je ocenil, da je Komšić s svojimi izjavami, v katerih je obtožil Hrvaško agresije na BiH in korupcije, močno poslabšal odnose med Hrvati in Bošnjaki. Poudaril je, da Komšić nadaljuje z aktivnostmi, ki ogrožajo stabilnost in napredek BiH ter sabotirajo njeno evropsko in evroatlantsko pot.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov pozval k dokončanju "dela" v Gazi in pozval Hamas k izpustitvi talcev. Prav tako je predstavil "zemljevid terorja Irana" in obtožil številne države, da so popustile Palestincem. Njegov nastop je sprožil različne odzive, od glasnih ovacij do protestov in celo zapuščanja dvorane s strani nekaterih delegacij. V govoru je Netanjahu tudi izzval prisotne z "nagradnim kvizom" o nasprotnikih Izraela in trdil, da ga mnogi kritični voditelji zasebno hvalijo. Kritiki menijo, da podpora palestinski državi spodbuja nasilje nad Judi.

Hrvaški sabor je z večino glasov zavrnil predlog o priznanju palestinske države. Za predlog je glasovalo 44 poslancev, proti pa 73, štirje so bili vzdržani. Sabor je sprejel sklep, ki poziva vlado, da ob spremljanju mednarodnih mirovnih prizadevanj oceni primeren trenutek za odločitev o priznanju Palestine.

Aleksander Lukašenko je po srečanju z Vladimirjem Putinom dejal, da bo ruski voditelj objavil "zelo dober predlog" za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je s predlogom seznanjen tudi Donald Trump. Voditelja sta v Kremlju opravila pet ur trajajoče pogovore, osredotočena na atomsko energetiko in regionalna vprašanja. Lukašenko je ponovil svoje stališče, da naj Zelenski začne pogajanja z Rusijo, sicer bo izgubil Ukrajino, in opozoril pred napadi na Kremelj.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom v New Yorku in kasneje pred Belo hišo izjavil, da je blizu dogovora glede Gaze, ki bi lahko končal vojno. Trump je novice delil z arabskimi in muslimanskimi voditelji ob robu Generalne skupščine Združenih narodov. Podrobnosti o morebitnem dogovoru niso znane, niti ni jasno, ali so vse vpletene strani dogovor sprejele. Različni mediji so poročali o Trumpovi izjavi, vendar niso mogli potrditi nobenih konkretnih informacij o vsebini ali napredku dogovora.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je sklicala izredno skupščino za november, kjer bodo članice glasovale o tem, ali bo Izrael smel sodelovati na Evroviziji 2026 v Avstriji. Več držav, med njimi Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija, je zagrozilo z bojkotom tekmovanja, če bo Izrael prisoten. Točen datum glasovanja bo članicam EBU sporočen kmalu. Pobuda "Solidarnost Izrael" podpira neomejeno udeležbo Izraela.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Tramp je izjavil, da verjame, da je dosežen dogovor o končanju vojne med Izraelom in Hamasom v Gazi. Tramp je dejal, da gre za dogovor, ki bo omogočil vrnitev talcev in konec spopadov.

Hrvaški premier Andrej Plenković je ostro zavrnil trditve madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta, da Hrvaška izkorišča vojno v Ukrajini in služi kot vojni dobičkar. Plenković je poudaril, da je ravno nasprotno in da je Madžarska tista, ki profitira od vojne. Izrazil je ogorčenje nad lažnimi tezami in zagotovil, da je Hrvaška dober sosed. Plenković je odgovoril tudi na obtožbe Željka Komšića glede vpliva na sodnike ESLJP.

Hrvaški sabor je zavrnil predlog o priznanju države Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, štirje pa so bili vzdržani. Medtem je Nermin Duraković izrazil globoko nezadovoljstvo nad situacijo v Gazi, poudarjajoč, da se počuti nemočnega in da umetnost ne more zadostovati pri soočanju z genocidom. Pozval je k mednarodni odgovornosti za dogajanje v Gazi.

Hrvaški sabor je glasoval proti priznanju Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, 4 pa so bili vzdržani. Predsednik Zoran Milanović je sicer izrazil podporo priznanju Palestine. Sabor je tudi obravnaval možnost začasne ustavitve izvoza orožja v Izrael zaradi humanitarnih razmer v Gazi. 56 poslancev je premierja Andreja Plenkovića pozvalo k priznanju Palestine in ustavitvi izvoza orožja.

Predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić je v govoru pred Združenimi narodi obtožil Hrvaško in visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta, da sta spodkopala pritožbo njegovega svetovalca Slavena Kovačevića. Izrazil je tudi dvom o korupciji Evropskega sodišča za človekove pravice v tem primeru.

Morana Miljanović, hrvaška pravnica in kapetanka enega od 50 plovil, ki poskušajo dostaviti humanitarno pomoč v Gazo, je v četrtek izjavila, da pričakuje nove izraelske napade. Pozvala je Hrvaško, naj se pridruži zaščiti flotilje, potem ko so jih domnevno napadli droni. Kapetanka je poudarila ekstremno prisotnost dronov in izrazila zaskrbljenost glede varnosti.

Palestinska oblast naj bi spodbujala države, da zapustijo dvorano med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred Generalno skupščino ZN. Hamas pa je odgovoril na govor Mahmuda Abasa pred Generalno skupščino ZN in sporočil, da bodo vsi poskusi vsiljevanja skrbništva palestinskemu ljudstvu propadli.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je en članica EU razglasila za persono non grata zaradi suma vojnih zločinov. Medtem so se v New Yorku, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, pred njegovim hotelom zbrali protestniki, tako podporniki Izraela kot propalestinski aktivisti. Govoril je na Generalni skupščini ZN, kjer je zavrnil palestinsko državo. Da bi se izognil mednarodni aretaciji, je Netanjahu izbral nenavadno pot v New York.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.

Microsoft je prekinil dostop izraelskemu obrambnemu ministrstvu do svojih oblačnih storitev Azure, ki so jih uporabljali za nadzor telefonskih pogovorov palestinskih civilistov v Gazi in na Zahodnem bregu.

25. septembra 1991 je Varnostni svet Združenih narodov na pobudo takratne SFRJ in s prispevkom Budimira Lončarja sprejel Resolucijo št. 713, ki je uvedla embargo na uvoz orožja v Jugoslavijo. Hrvaška je bila zaradi te odločitve v izjemno težkem položaju, saj ji je bila pred vojno odvzeta možnost oboroževanja. Članek na portalu crodex.net izpostavlja Lončarjevo vlogo pri tej odločitvi, kasneje pa je postal svetovalec dveh hrvaških predsednikov.

Slovenija je kot prva država članica Evropske unije uradno prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Odločitev je bila sprejeta zaradi spoštovanja mednarodnega prava.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.